Iz arhiva


Pridobivanje rude

Predelava rude

Odlagališče Jazbec

Odlagališče Boršt



Pridobivanje rude 

Uranovo rudo so podzemno pridobivali na področju, ki zajema rudni pas približne dolžine 2000 m, višine 200 m in širine 100m. Jama ima štiri obzorja in sicer med kotami 430 in 580 m. Najvišje ležeči rovi so na koti 610 m, najnižji odkopi pa so na koti 430 m. Odkopavali so po komorno-steberni metodi od zgoraj navzdol s puščanjem varnostnih stebrov in sidranjem stropa. Odkopavanje je bilo selektivno tako, da se je ruda ločila od jalovine. Na osnovi meritev gama sevanja v minskih vrtinah se je ruda ločeno odstrelila in naložila na kamione. Zaradi zmanjšanja prašenja so vse mehanske operacije potekale z močenjem. Vsebnost urana je bila preverjena na radiometričnih vratih pred vhodom v rov P-11; rudo so prepeljali v drobilnico, jalovino z vsebnostjo urana pod 0,25 kg/t pa na odlagališče  rudarske jalovine Jazbec.

Rudarska dela so bila mehanizirana, izvajana s sodobnimi elektrohidravličnimi vrtalnimi stroji, nakladalci na dizelski in električni pogon. Glavni transport se je odvijal z jamskimi dizelskimi kamioni (GHH in Volvo) kapacitete do 10 m3 (16 ton).

V začetni fazi je bil planiran odkop 160.000 ton rude na leto s predvideno možnostjo povečanja na 210.000 t/l. Dolžina vseh izkopanih rovov je preko 60 km, volumen prostorov na štirih glavnih obzorjih pa 1,3 mio m3.

Iz jame priteče po glavnem odvodnjevalnem rovu P-10 do 80 m3/h jamske vode. Koncentracija urana v njej je okoli 200 mgU/m3 , radija-226 pa je 60 Bq/m3.

Prezračevanje jame je bilo depresijsko iz podkopov P-1 na jugovzhodnem in P-36 na severozahodnem krilu ter z vstopom svežega zraka skozi centralne rove P-9, P-10, P-11, P-12 in PV ter jaške ZJ6/2a in ZJ-8. Kapacitete glavnih ventilatorjev so bile256 m3/s. Posamezni odkopi so se prezračevali separatno z izpuhom v izhodni zračni tok. Zračenje v jami je bilo intenzivno zaradi odvajanju zdravju škodljivega radona in njegovih potomcev ter izpuhov dizelskih motorjev.

V času pridobivanja uranove rude je delovala čistilna naprava za mehansko čiščenje jamske vode. Voda je bila predvsem motna zaradi delovanja jamske mehanizacije (gume transportnih sredstev) in izpiranja rovov. Kapaciteta naprave, ki je začela obratovati leta 1986, je bila 120 m3/h vode. V vtočnem delu se je v bazenih odstranil pesek in morebitna olja. Nato so vodi dodali koagulant (aluminijev sulfat) in pred zgoščevalnikom še flokulant za odstranjevanje finih suspendiranih delcev. Bistra voda je iztekala preko preliva v potok Brebovščica. Goščo so filtrirali na filtrni preši; zgoščeno filtrno blato so odlagali na odlagališče Jazbec.

Dejavnost jamskega obrata je bila priprava rude, drobljenje in klasiranje. Projektirana kapaciteta je bila 210.000 ton rude/leto. Glavne tehnološke delovne operacije so bile:

-        homogeniziranje in grobo drobljenje rude pod 400 mm,

-        drobljenje v čeljustnem drobilniku pod 80 mm,

-        klasiranje z Binderjevim sitom v zaprtem tokorogu s sitom,

-        drobljenje v konusnem drobilniku pod 19 mm,

-        odsesovanje in izpiranje prahu v mokrem pralniku,

-        transport v predelovalni obrat po 400 m dolgem gumijastem traku.

 

V sklopu drobilnice je obratovala tudi vzorčevalna postaja večje kapacitete z dvema stopnjema drobljenja in redukcijo vzorcev. Namenjena je bila vzorčevanju masivnih geoloških vzorcev v večjih količinah in vzorčevanju materiala za kontrolo odkopnih metod.




Predelava rude 

Za pridobivanje urana iz rude se je uporabljal kisel hidrometalurški postopek, ker je bila osnovna rudnina peščenjak z veliko kremena. Načrtovana kapaciteta obrata je bila 210.000 ton rude letno oz. 624 t/dan s predvidenim 90 % izkoristkom urana iz rude. Glavne delovne operacije so bile:

-        doziranje rude v palični mlin dolžine 3,5 m,

-        mokro mletje in klasiranje pod 0,63 mm,

-        dvostopenjsko izluževanje z žveplovo kislino in oksidacijo,

-        filtracija na dveh tračnih filtrih po 50 m2 za ločevanje lužnice od jalovine s pranjem v več stopnjah,

-        bistrenje lužnice,

-        solventna ekstrakcija s terciarnim aminom in elucija urana z amoniakom,

-        obarjanje z amoniakom,

-        pranje v zgoščevalnikih in s centrifugo,

-        sušenje amonijevega diuranata v etažnem sušilniku in pakiranje,

-        nevtralizacija rafinata z apnenim mlekom ter filtracijo rdečega blata,

-        vračanje amoniaka iz raztopine amonsulfata,

-        skladiščenje in priprava za postopek potrebnih kemikalij.




Odlagališče Jazbec 

Odlagališče Jazbec leži na južnem pobočju Žirovskega vrha pod podkopom P-11 in višje ležečo kmetijo Podlešan, na nadmorski višini 430 – 500 m. Zgrajeno je bilo v soteski hudournika Jazbec. Hudournik Jazbec na tem delu svojega toka teče po karnijskih apnencih in dolomitih, ki so zakraseli, zato je bil hudournik speljan v betonski propust, v katerega se odvaja tudi del onesnažene podtalnice iz odlagališča. Dokazana je bila tudi povezava med podtalnico odlagališča po kraških kanalih z dolvodnimi izviri v dolini potoka Todraščica (Mrzlek).

Odlagališče obsega 5,1 ha površine. Na njem so bili odloženi: rudarska jalovina, rdeče blato (odpadek iz proizvodnje koncentrata po nevtralizaciji tehnološke vode), kontaminirana oprema predelovalnega obrata in drobilnice ter ruševine in zemljine od sanacije površinskih objektov rudnika, vsega skupaj okrog 1,9 mio ton. Naklon brežin je velik ca. 300. Rudarska jalovina vsebuje v povprečju 50 - 70 gU/t (aktivnost do 10 kBq/kg).  Semkaj je bila prepeljana jalovina z vseh občasnih odlagališč P-1, P-9 in P-36 ter nekaj manjših, ki so ostala od geoloških raziskav, katerih območja so sanirali.



Odlagališče Boršt 

Odlagališče hidrometalurške jalovine (HMJ) se nahaja na jugovzhodnem pobočju Črne gore nad dolino Todraškega potoka na nadmorski višini 535 do 570 m. Višje ležeča lega je bila izbrana zaradi zmanjševanja vpliva zdravju škodljivega radioaktivnega plina radona-222.  Zgrajeno je bilo v majhni dolinici, ki jo gradijo slabopropustne karnijske klastične kamnine, v katerih se pojavlja podtalnica samo v razpokah. Razpoke se napajajo tudi s podtalnico iz odlagališča in po tej poti onesnažujejo površinske vode.

Površina nesaniranega odlagališča je 4,1 ha in je delno prekrito zaradi preprečevanja erozije.   Naklon pobočij je 20 do 250 . Povprečna vsebnost urana v jalovini je 50-80 gU/t (aktivnost 0,9 kBq U/kg in 8,6 kBq 226Ra/kg).   Transport jalovine je bil kamionski, razgrinjanje v plasti na terasah je potekalo z buldožerjem. V severnem čelnem delu so v brežino vgrajevali trakove iz gume in filca za odvajanje porne vode in s tem večje stabilnosti. Zaradi padavin in vtoka podtalnice iz zaledja se vlaga v jalovini ni zmanjšala, kot je potrebno za dolgoročno stabilnost. V većčini pa so padavinske vode odtekale po kanalih na posameznih bermah in kanalih, ki so obdajali odlagališče. Voda je tekla v lovilni bazen, kjer se je bistrila pred izlivom v javni vodotok.

Leta 1990 so tla pod odlagališčem začela drseti. Počasen zemeljski plaz, debeline 50 m, je sprožila visoka podtalnica. Količina drsečega materiala je bila preko 7 milijonov ton, vključno z delom odlagališča. Z izgradnjo drenažnega tunela z dvemi kraki in odvodnjevalnih vodnjakov (1994-1996) v zaledju plazišča je bila dosežena zadovoljiva stabilnost.